| Prvi Festival dediščine podzemnih struktur se je odvijal od 28. septembra do 5. oktobra 2022, v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, in sicer na treh lokacijah: – v coni Tezno, Maribor; – v Mestnem muzeju Litija in – na Gradu Podsreda. Podzemne arhitekture so objekti, ki so delo človeških rok. Med njih štejemo rove, zaklonišča, rudnike, vodovodne sisteme, idr. Slovenija razpolaga s številnimi podzemnimi objekti, ki so v večini primerov popolnoma neizkoriščeni ali pa le delno izkoriščeni v turistične namene, zato smo identificirali potrebo po vseslovenskem poslovnem modelu, ki bi opredelil dediščinski tržni potencial podzemnih arhitektur v odnosu do uporabnikov in s sodobnimi standardi trajnostnega ter butičnega turizma. V ta namen se je znotraj SRIP Turizem oblikoval konzorcij deležnikov, ki spodbuja sodelovanje različnih subjektov kot so upravljavci podzemnih arhitektur in organizacije, ki skrbijo za implementacijo strategij razvoja turizma. Izbranih je bilo sedem podzemnih objektov, ki so geografsko uravnoteženo zastopani, kakor tudi vsebinsko izjemno raznoliki. Nekakšni sodobni podzemni muzeji, vsak s svojo tematiko in v svojem okolju. Zgrajeni v različnih časovnih obdobjih. Se pa vsi skupaj na trgu srečujejo s podobnimi izzivi. Izbrani objekti podzemnih arhitektur so. rovi Tezno pri Mariboru, repnice na Bizeljskem, rudnik Senovo, rudnik Sitarjevec v Litiji, rovi Kranj, utrdba Goli vrh v Poljanski dolini in utrdba Primož nad Pivko. Zavod za gradbeništvo Slovenije je kot nosilni partner produktne smeri znotraj SRIPT-a (skupaj z desetimi projektnimi partnerji in zunanjim strokovnim sodelavcem arhitektom Jankom Rožičem) pripravil izhodišča za razvoj novega turističnega produkta: Festivala podzemnih arhitektur, ki naslavlja malo poznano dediščino podzemnih arhitektur v Sloveniji. Festival je tako letos potekal prvič. Na vsaki izmed treh (znotraj konzorcija izbranih) lokacijah – Cona Tezno, Litija in Kozjanski park – smo obravnavali za tisto okolje specifično tematiko. Rdeča nit vseh treh dogodkov pa je bila digitalizacija kulturne dediščine v luči trajnostnega razvoja, dodane vrednosti zgodbi, ki jo kulturna dediščina pripoveduje, ter njeni umestitvi v lokalno okolje. Obiskovalci festivala so se strinjali, da mora digitalizacija kulturne dediščine vedno izhajati iz zgodbe, ki jo želimo z restavracijo kulturne dediščine osvetliti, in ne obratno. Obenem pa moramo pri tem misliti tudi na lokalne prebivalce, katerih podpora in poistovetenje s projektom digitalizacije njihove zapuščine je za uspeh takega projekta nepogrešljiva. Več o prvem dogodku v sklopu Festivala, ki je potekal v Coni Tezno, v Mariboru, lahko izveste tudi na spodnji povezavi. Gre za televizijski prispevek iz oddaje Dobro jutro, ki je dogodek tudi medijsko prepoznala. |
